Pogosta vprašanja

Komu je psihoterapija namenjena?
Namenjena je vsem, ki želijo osebnostno rasti ali potrebujejo pomoč pri iskanju izhoda iz notranje stiske. Pomembno je izpostaviti, da mora klient v procesu dejavno sodelovati in biti motiviran za delo. Terapevt klientu ne bo podajal nasvetov in niti ne bo namesto njega sprejemal odločitev.

Zakaj sploh obiskovati psihoterapijo?
Psihoterapija pomaga pri: duševnih težavah in motnjah, psihosomatskih težavah, težavah v partnerstvu in medosebnih odnosih, konfliktnosti, spolnih motnjah, težavah pri študiju in delu, pomanjkanju motivacije, stresu, tesnobi, izgorevanju, težavah s samopodobo in postavljanju osebnih meja.

Česa v terapiji ne smemo pričakovati?
Velikokrat ljudje pričakujejo, da bodo njihovi problemi odpravljeni iz danes na jutri, a temu seveda ni tako. Počutje se samo od sebe, ne da bi kaj spremenili pri sebi in svojih odnosih, ne bo izboljšalo. Prav tako terapevt, pa če si še tako želi, ne more magično odpraviti težav. Instantna rešitev ne obstaja. Za učinkovitost terapije sta najpomembnejša dejavnika odnos, ki se splete med klientom in terapevtom ter klientova motiviranost za delo na sebi.

Ali se bom po vsakem srečanju počutil bolje?
Ne. Klient se je v procesu pogosto prisiljen soočiti z mislimi, idejami in spomini, ki so neprijetni in ga vznemirjajo. Prihaja tudi do odporov, ki so normalni del procesa.

Kaj je terapevtova vloga v psihoterapevtskem procesu?
Terapevt usmerja psihoterapevtski proces. Pomaga klientu, da razvije sposobnost, da samostojno poišče ustrezno rešitev. Seveda pa je empatičen, razumevajoč, nudi oporo in zagotovi klientu varen prostor, v katerem se razvije zaupen delovni odnos.

Kako dolgo traja psihoterapevtski proces?
Psihoterapija je dolgotrajen proces, ki ponavadi traja več let, saj je za trajno spremembo potrebno, da se spremeni možganska struktura, kar se nikakor ne bo zgodilo čez noč.

Za koga psihoterapija ni primerna izbira?
Psihoterapija ne bo pokazala večjih učinkov pri močni depresiji, pri zelo močnih osebnostnih motnjah (najprej je potrebna stabilizacija duševnega stanja z zdravili), akutni psihozi, paranoidni motnji, organskih boleznih, odvisnosti od droge in alkohola (pred začetkom psihoterapevtskega procesa je potrebno že premagati abstinenčno krizo), popolni nezmožnosti tvorjenja odnosov, antisocialni osebnostni motnji in pa pri ljudeh, ki niso zmožni ustrezno slediti terapevtskemu procesu (pomanjkanje motivacije, zelo nizka dejavnost v procesu, neredna obiskovanja srečanj…).

V čem se psihoterapija razlikuje od pogovora s prijatelji?
Pogovor je le del tega, kar se dogaja med terapevtom in klientom. Psihoterapevtske tehnike so se razvijale mnogo desetletij in z njimi terapevt prepozna določene vzorce v vašem vedenju, čustvovanju in reakcijah. V terapevtskem odnosu je vedno v ospredju klient, medtem ko se v normalnem pogovoru izmenjujejo pogledi in zgodbe dveh ali več oseb. Prav tako se klientu v terapiji ni potrebno obremenjevati s tem, kaj v tistem trenutku čuti njegov sogovornik (torej terapevt), medtem ko mora v pogovoru z bližnjimi vzeti v ozir tudi njihovo doživljanje, zadržke in reakcije. Prav zaradi te razlike (in zaradi stroge zaupnosti odnosa), ljudje velikokrat terapevtom povejo stvari, ki jih niso še nikoli prej nikomur.

Ali je varno terapevtu razkriti osebne podatke?
Psihoterapija je zaupen proces, ki zavezuje tako terapevta kot tudi klienta. Klientova identiteta je vedno zavarovana, terapevte pa zavezuje poklicni etični kodeks. Pomembno pa je omeniti, da smo večinoma vsi psihoterapevti vključeni v supervizijski proces, kjer nam supervizor (prav tako usposobljen terapevt, zavezan pravilu molčečnosti in zaupnosti) pomaga pri morebitnih dilemah našega ravnanja ter intervencij z določenim klientom. S tem nam omogoča višjo kakovost našega dela. Tudi v supervizijskem procesu je klientova identiteta stoprocentno zaščitena, morebitni osebni podatki, ki bi ga lahko razkrili, pa so ustrezno spremenjeni.

Ali terapevt sme posredovati podatke obravnav brez mojega dovoljenja?
Psihoterapevt je dolžan posredovati klientove podatke le v izjemnih primerih: kadar je klient v procesu kazenskega pregona; ko preceni, da pacient resno ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi okrog sebe; v primeru fizične ali spolne zlorabe otrok, starejših, ljudi s posebnimi potrebami ali drugih nemočnih oseb in živali.