Online psihoterapija

Spletna oziroma online psihoterapija
Sama trenutno terapijo izvajam osebno, v živo, v Ljubljani in pa online. To torej pomeni, da psihoterapija poteka preko interneta. Dobimo se na online kanalu, ki ga izberete vi (lahko preko moje spletne sobe, kjer ne potrebujete nalagati ničesar, le kliknete link, ki vam ga pošljem; ali pa se vidimo oz. slišimo preko Skypa, Zooma, WhatsAppa, telefona…).

Spletno psihoterapijo lahko najdemo pod mnogimi imeni. E-psihoterapija, terapija na daljavo, online terapija, Skype terapija, teleterapija… Gre za obliko psihoterapije, ki je svoj razcvet resnično doživela v času covid-19 krize. Terapevt in klient svoj odnos namreč tvorita preko spletne platforme. Za pogovor uporabljata telefon ali mikrofon in po želji tudi kamero.

Pojavljajo se vprašanja, ali se pri spletni terapiji lahko vzpostavi nek iskren, dober, zaupanja vreden odnos med terapevtom in klientom. Odgovor je da. Kljub morebitnim začetnim zadržkom, mnogo klientov ugotavlja, da je njihova spletna izkušnja zelo podobna tisti v živo. Svojo podporo spletni terapiji je podal celo priznani psihiater in avtor mnogih psihoterapevtskih knjig, Irvin D. Yalom.

Treba je opozoriti na nekaj minusov spletne terapije, ki so po mojih izkušnjah predvsem občasne tehnične težave in pa izguba določenih informacij, ki jih terapevt sicer lahko dobi skozi klientovo celostno podobo (kretnje, mimika…itd.). Obstajajo pa zato mnogi plusi, kot so na primer izjemno lahek dostop do terapije – le par klikov stran, kar nam je, še posebej v trenutnih negotovih razmerah, lahko v veliko pomoč.

Spletna terapija je tudi odlična odločitev za tiste, ki čutijo hud strah in anksioznost, ko vstopajo v nove prostore in situacije. Srečanje preko spleta jim tako daje večji nadzor nad celotno situacijo, kar lahko deluje zelo pomirjujoče.

Večina stvari, ki veljajo za običajno terapijo, veljajo tudi za spletno. Ena od pomembnih stvari, ki se jih mora tudi tu klient zavedati, je njegova kompatibilnost s terapevtom. Še vedno velja, da ni vsak terapevt primeren za vsakega klienta in niti ni vsak pristop primeren oz. najboljši zanj. Tako da se je najbolje naročiti na uvodno srečanje, kjer tako klient kot tudi terapevt začutita, če bosta lahko skupaj delala, gradila in analizirala.

Na kratko:

• Spletna terapija deluje.
• Tudi skozi spletno terapijo je moč zgraditi pristen odnos med terapevtom in klientom.
• Vsak terapevt (ali terapevtski pristop) ni primeren za vsakega klienta, zato se najprej naročite na uvodno srečanje, na katerem lahko predstavimo način dela, vi pa ima možnost »začutiti« terapevta.
  
  

Kaj sploh je psihoterapija?
V psihoanalitični psihoterapiji poskušamo doseči, da človek pridobi sposobnost neposrednega soočanja s svojimi težavami in strahovi, se jih sploh začne zavedati in jih začne zavestno reševati. Psihoanaliza ozavesti nezavedne konflikte, zaradi česar človek postane bolj sprejemajoč do samega sebe, bolj pomirjen s svojo nepopolnostjo.

Freud je pojmoval človeka kot bitje, ki svojih miselnih procesov nikoli nima resnično pod nadzorom. Izpostavil je pomen nezavednega – oseba se zaveda le določenega koščka svoje duševnosti, odzivanja, zaznavanja in vzrokov dejanj, medtem ko večji del ostaja zakopan v nezavednem, ki pogosto deluje v nasprotju z zavestnimi željami. V psihoanalitični psihoterapiji poskušamo raziskovati te odcepljene, zavrnjene vidike samega sebe, ki so, brez da bi vi vedeli, zasedli krmilo vašega življenja. Z ozaveščanjem nezavednega te vsebine počasi izgubljajo moč nad vami in vam nudijo priložnost za oblikovanje drugačnih vedenjskih vzorcev.

Terapija je torej proces, ki skozi pogovor in terapevtski odnos omogoča razumevanje samega sebe, išče vzroke čustvenih in psiholoških težav ter skozi varno okolje in brezpogojno podporo nudi korektivno izkušnjo in osebno rast. Potrebno se je zavedati, da terapija ni svetovanje. Je dolgotrajen in psihično izjemno naporen proces, ki zahteva veliko mero predanosti in odpovedovanja.

Psihoterapevtsko svetovanje
Kljub besedi »svetovanje« v tem primeru ne gre za dajanje nasvetov, ampak gre za obliko pomoči, ki aktivno vzpodbuja človeka, da poišče lastne rešitve. V procesu svetovanja v začetku jasno opredelimo aktualni problem in začrtamo cilj, ki ga klient želi doseči. Skozi pogovor je pozoren na svoje misli, občutke in asociacije, ki jih tudi glasno ubesedi. Tako se aktivno spopade s problemom, svetovalec pa ga pri tem podpre, vodi in skupaj z njim raziskuje težavno situacijo. Na ta način se klient razbremeni notranje stiske in pridobi nova spoznanja o sebi, svojem delovanju in nenazadnje o tem, zakaj ga nastala situacija spravlja v takšno stisko. Skozi svetovanje lahko klient pridobi veščine, ki mu bodo v prihodnosti olajšale spopadanje s podobnimi problemi.

V čem se torej psihoterapevtsko svetovanje razlikuje od psihoterapije? Psihoterapevtski proces je ponavadi bistveno daljši in bolj poglobljen od svetovanja. Sploh psihoanalitična psihoterapija se osredotoča na razreševanje težjih, globljih, nezavednih vplivov na posameznikovo življenje. Na drugi strani pa se psihoterapevtsko svetovanje ukvarja z aktualnimi, zmernimi, trenutnimi problemi in stiskami, s katerimi se takrat sooča klient. Spodbuja osebno rast, zadovoljstvo, boljšo samopodobo in zavestno sprejemanje odločitev in reakcij. Zgodi se, da ljudje skozi proces svetovanja ugotovijo, da jim le-ta ne bo zadoščal in se odločijo za dolgotrajnejšo psihoterapijo.