Osebna psihoterapija

Osebno individualno psihoterapijo trenutno izvajam za Bežigradom, v Ljubljani.
Delam tudi z mladostniki (starosti vsaj 15 let).
Partnerske terapije ne izvajam.
Na terapiji je po dogovoru lahko prisoten tudi moj psiček, a nikakor ni nujno. Prav tako ga odstranim iz terapevtskega prostora, v kolikor precenim, da moti terapevtski proces.

Pomagam vam lahko pri:

  • Soočanju z različnimi travmami (fizične, psihične, spolne in druge zlorabe)
  • Osebni rasti
  • Iskanju samega sebe in lastne identitete
  • Boljšemu razumevanju sebe in drugih
  • Težavah v družini, partnerskih in drugih medosebnih odnosih
  • Anksioznosti (tesnobi), paničnih napadih, občutkih nelagodja, stresa in nespečnosti
  • Depresiji
  • Izgorelosti
  • Slabi samopodobi in sprejemanju sebe
  • Fobijah
  • Obsesivno kompulzivnih motnjah (OKM)
  • Prehranskih motnjah (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje)
  • Psihosomatskih motnjah
  • Težavah v delovnem okolju ali v šoli
  • Težavah v spolnosti
  • Procesu žalovanja

Terapije NE izvajam v primeru, da gre pri klientu za zelo močno depresijo ali težjo osebnostno motnjo (saj je tam najprej potrebna stabilizacija duševnega stanja z zdravili), ter pri stanjih kot so: akutna psihoza, paranoidna motnja, organska bolezen, odvisnosti od droge in alkohola (pred začetkom psihoterapevtskega procesa je potrebno že premagati abstinenčno krizo), antisocialni osebnostni motnji in pa pri ljudeh, ki niso zmožni ustrezno slediti terapevtskemu procesu (pomanjkanje motivacije, zelo nizka dejavnost v procesu, neredna obiskovanja srečanj…).

Prva srečanja so tudi namenjena temu, da tako klient kot tudi terapevt, precenita, če bosta skupaj lahko dobro delala in ustvarila zaupanja vreden odnos. Tako kot klient, si tudi terapevt pridržuje pravico, da se odloči, da z nekom ne bo mogel uspešno sodelovati in klientu nuditi tistega, kar potrebuje. V takšnih primerih potem klienta preusmerimo k drugemu strokovnjaku.

Kaj sploh je psihoterapija?
V psihoanalitični psihoterapiji poskušamo doseči, da človek pridobi sposobnost neposrednega soočanja s svojimi težavami in strahovi, se jih sploh začne zavedati in jih začne zavestno reševati. Psihoanaliza ozavesti nezavedne konflikte, zaradi česar človek postane bolj sprejemajoč do samega sebe, bolj pomirjen s svojo nepopolnostjo.

Freud je pojmoval človeka kot bitje, ki svojih miselnih procesov nikoli nima resnično pod nadzorom. Izpostavil je pomen nezavednega – oseba se zaveda le določenega koščka svoje duševnosti, odzivanja, zaznavanja in vzrokov dejanj, medtem ko večji del ostaja zakopan v nezavednem, ki pogosto deluje v nasprotju z zavestnimi željami. V psihoanalitični psihoterapiji poskušamo raziskovati te odcepljene, zavrnjene vidike samega sebe, ki so, brez da bi vi vedeli, zasedli krmilo vašega življenja. Z ozaveščanjem nezavednega te vsebine počasi izgubljajo moč nad vami in vam nudijo priložnost za oblikovanje drugačnih vedenjskih vzorcev.

Terapija je torej proces, ki skozi pogovor in terapevtski odnos omogoča razumevanje samega sebe, išče vzroke čustvenih in psiholoških težav ter skozi varno okolje in brezpogojno podporo nudi korektivno izkušnjo in osebno rast. Potrebno se je zavedati, da terapija ni svetovanje. Je dolgotrajen in psihično izjemno naporen proces, ki zahteva veliko mero predanosti in odpovedovanja.

Psihoterapevtsko svetovanje
Kljub besedi »svetovanje« v tem primeru ne gre za dajanje nasvetov, ampak gre za obliko pomoči, ki aktivno vzpodbuja človeka, da poišče lastne rešitve. V procesu svetovanja v začetku jasno opredelimo aktualni problem in začrtamo cilj, ki ga klient želi doseči. Skozi pogovor je pozoren na svoje misli, občutke in asociacije, ki jih tudi glasno ubesedi. Tako se aktivno spopade s problemom, svetovalec pa ga pri tem podpre, vodi in skupaj z njim raziskuje težavno situacijo. Na ta način se klient razbremeni notranje stiske in pridobi nova spoznanja o sebi, svojem delovanju in nenazadnje o tem, zakaj ga nastala situacija spravlja v takšno stisko. Skozi svetovanje lahko klient pridobi veščine, ki mu bodo v prihodnosti olajšale spopadanje s podobnimi problemi.

V čem se torej psihoterapevtsko svetovanje razlikuje od psihoterapije? Psihoterapevtski proces je ponavadi bistveno daljši in bolj poglobljen od svetovanja. Sploh psihoanalitična psihoterapija se osredotoča na razreševanje težjih, globljih, nezavednih vplivov na posameznikovo življenje. Na drugi strani pa se psihoterapevtsko svetovanje ukvarja z aktualnimi, zmernimi, trenutnimi problemi in stiskami, s katerimi se takrat sooča klient. Spodbuja osebno rast, zadovoljstvo, boljšo samopodobo in zavestno sprejemanje odločitev in reakcij. Zgodi se, da ljudje skozi proces svetovanja ugotovijo, da jim le-ta ne bo zadoščal in se odločijo za dolgotrajnejšo psihoterapijo.